Molaokakanywa wa Ditokelo le Maikarabelo (Bill of Rights and Responsibilities, BRR) bakeng sa Nyakišišo ya HIV

Tokumente ye e fana ka lenaneo le le kopana la ditokelo le maikarabelo ao o nago le ona ge o kgatha tema mo go teko ya seklinikhale ya HIV Vaccine Trials Network (HVTN). Maikemišetšo a Molaokakanywa wo wa Ditokelo le Maikarabelo ke go thuša bakgathatema ba nyakišišo gore ba itirele ka bobona le ka tirišanommogo le bašomedi ba nyakišišo. Lebelela foromo ya tumelelo ka go ba le tsebo go hwetša tshedimošo ye nngwe gape.

The Participants' Bill of Rights and Responbilities are available in the following languages:
Afrikaans | Bemba | ChichewaEnglish | NyanjaSetswana | ShonaSotho | Swahili | TsongaSpanish | Xhosa | Zulu | French | Portuguese

Ditokelo tša Mokgathatema

Bjale ka mokgathatema mo go thuto nyakišišo yeo e sepelelanago le HVTN HIV/AIDS, o na le tokelo ya:

  • Go ba le tshedimošo ka botlalo yeo e tsebjago, go akaretšwa le dikotsi tšeo di ka bago gona le dikholego tša go kgatha tema mo nyakišišong, o e fiwa ka tsela yeo o ka kgonago go e kwešiša. O tla botšwa ka ga tshedimošo efe goba efe ye mpsha yeo go ithutilwego ka yona mo nakong ya nyakišišo. 
  • Gore dipotšišo ka moka tša gago di arabje. 
  • Go gana go ba karolo ya nyakišišo goba go tšea sephetho sa go ka tlogela nyakišišo nako efe goba efe. O ka nna gape wa gana go kgatha temo mo go dinyakišišo dingwe gape dife goba dife tšeo di ka latelago tšeo o ka botšwago ka tšona. O ka se lobe ditokelo dife goba dife tšeo go bolelwago ka tšona mo tokumenteng ye ge o ka gana go ba karolo ya nyakišišo goba go tšwela pele ka nyakišišo.
  • Go ba le tikologo yeo e se nago kgethololo ya nyakišišo. Dikgetho tša gago, boitshwaro, ditumelo le ditšo di tla hlompšhwa ke batho bao ba sepetšago nyakišišo.
  • Go romelwa go baeletši bao ba hwetšagalago, thekgo, ditirelo tša kalafo le phekolo bakeng sa malwetši ao o ka bago nawo mo nakong ya nyakišišo go akaretšwa HIV.
  • Go hwetša thušo go rarabolleng kgethololo le/goba mathata a tša leago ao a sepelelanago le go ba mo nyakišišong. Ka tumelelo ya gago, re ka boledišana le batho bao o re kgopelago gore re ikgokaganye nabo go hlalosa ka go naba ka go kgatha tema ga gago mo nyakišišong.
  • Go hwetša phekolo bakeng sa dikgobalo mmeleng, ge di ka ba gona, bakeng sa dikgobalo tše dingwe tšeo di ka bago gona ka baka la ditšweletšwa tša nyakišišo goba ditiragalo go feta tšeo di ka hlolwago ke se sengwe, go fihla moo go hlalositšwego ka gona mo foromong ya tumelelo. Go na le matlole ao a ka dirišwago go lefelela dikgobalo tše. Sehlopha seo se lebelelago merero ya tšhireletšego bakeng sa nyakišišo ke sona se tšeago sephetho sa tshepelelano. O ka nna wa kgopela gore sephetho se lebelelwe gape ge eba ga o dumelelane naso. Mo makgeng a mangwe, matlole e ka no ba ao a sego a lekanela bakeng sa phekolo ka botlalo. Dihlopha tšeo di lego mo nyakišišong di tla nyakana le matlole a mangwe ge a hlokega, le ge go le bjalo se se ka se tiišetšwe. Bašomedi ba nyakišišo ba tla fana ka tshedimošo ye nngwe gape ka ga morero wo gomme ba tla araba dipotšišo dife goba dife tšeo o ka bago natšo gob aba go fetišetša go motho yoo a ka kgonago go araba dipotšišo tša gago.
  • Go hwetša teko ya mahala gape yeo e nepagetšego bakeng sa phetelo ya HIV mo nakong ya nyakišišo. Ge eba, mo bofelong bja nyakišišo, o hwetša teko e bontšha gore o na le HIV yeo e hweditšego ka baka la tirišo ya setšweletšwa sa nyakišišo gomme e sego ka baka la phetelo ya HIV, o tla dirwa teko ya tšhalo morago mo kliniking ya nyakišišo goba tirelong ya diteko ya HVTN go fihlela teko e laetša gore ga o na baerase yeo.
  • Go hwetša thušo go fihleleleng dinyakwa tša nyakišišo. Lenaneo la dilo tšeo o tla di hwetšago le a hwetšagala gomme le tla abjwa ke lefelo la nyakišišo. 
  • Sephiri. Dipoledišano le direkhoto tša gago le ka ga go kgatha tema ga gago mo nyakišišong di tla abelanwa bjale ka ge go hlokega go tšweletša nyakišišo, goba go ya ka dinyakwa tša semolao. Bona foromo ya lefelo la nyakišišo ya tumelelo ka go ba le tsebo go hwetša tshedimošo ye nngwe gape.
  • Go abbelwa karata ya boitsebišo ya nyakišišo yeo e bontšhago gore o mo nyakišišong. Karata ye, yeo o sa gapeletšwego gore o be le yona e tla akaretša nomoro ya mogala le/goba aterese ya motho yo a ka fanago ka tshedimošo ya tlaleletšo.
  • Go swarelela ditokelo tša gago tša semolao. Bjale ka mokgatha tema mo tekong, ga o kgaphele ka thoko efe goba efe ya ditokelo tša gago.
  • Go botšwa ge eba o amogetše seforaforetši goba setšweletšwa sa nyakišišo seo se šomago mo nakong ya bofelo bja nyakišišo, goba ge eba go a hlokega go ya ka tša kalafo.
  • Go botšwa ka ga tšwelo pele ya dinyakišišo, le go botšwa gore naa dipoelo di tla hwetšagala neng, le gore bašomedi ba nyakišišo ba abelane le go hlalosa dipoelo tša nyakišišo.
  • Go tseba ge eba go na le ditshenyegelo tšeo di sepelelanago le go kgatha tema le gore naa o tla lefšwa bakeng sa go kgatha tema ga gago naa.

Maikarabelo a Mokgathatema

Bjale ka mokgathatema mo go thuto nyakišišo yeo e sepelelanago le HVTN HIV/AIDS, boikarabelo bja gago ke go:

  • Lebelela gape le go laetša kwešišo mo go dilo ka moka tšeo o tla di fiwaga, go akaretšwa le ditokumente tša tumelelo ka go ba le tsebo. Kgopela gore o hlalosetšwe ka ga tshedimošo efe goba efe yeo o sa e kwešišego pele ga ge o ka dumela go kgatha tema mo nyakišišong. O ka nna gape wa botšiša dipotšišo nako efe goba efe nakong ya nyakišišo.
  • Tšea sephetho ka go ba le tsebo ge eba o nyaka go kgatha tema mo nyakišišong ye, ka morago ga go lebelela dikotsi le dikholego. Go bohlokwa kudu go tseba seo nyakišišo e lego ka ga sona. Bašomedi ba tla go thuša ka se. Ge eba se se go thuša go tšea sephetho, boledišana le batho bao o ba tshepago le go ba hlompha o ba botšiše ge eba go ba karolo ya nyakišišo go go loketše.
  • Botša bašomedi ba nyakišišo ka bjako ge eba o itemogela kgethololo le/goba tshenyego ya leina setšhabeng tšeo di sepelelanago le go kgatha tema ga gago mo tekong.
  • O se ke wa abelana goba go fana ka madi goba ditho tša mmele goba diela dife goba dife tša mmele mo nakong ya nyakišišo.
  • Dira gore diteko ka moka tša gago tša HIV di dirwe mo lefelong la nyakišišo mo nakong ka moka ya nyakišišo. Boledišana le bašomedi ba nyakišišo ge o ka dirwe diteko lefelong lengwe.
  • Ge eba o ka ima, efoga boimana mo nakong ya nyakišišo ka go diriša mekgwa ya thibelapelegi yeo e šomago. Bašomedi ba tla boledišana nago ka ga mekgwa ya thibelapelegi yeo e šomago.
  • Eba gona mabakeng ao o a beetšwego a nyakišišo. Botša bašomedi ba nyakišišo ge go ka direga gore o hloke go beakanya leswa lebaka leo o le beetšwego.
  • Hlomphana le bašomedi ba nyakišišo.
  • Swarelela go kgatha tema ga bangwe mo nyakišišong e le sephiri.
  • Fana ka tshedimošo yeo e sepelelanago le nyakišišo yeo e feleletšego gape e nepagetšego. Tsebiša bašomedi ba nyakišišo ka ga diphetogo dife goba dife mo go tshedimošo ya gago ya go ikgokaganya goba ya tša maphelo.
  • Latela ditaelo tša bašomedi ba nyakišišo ka moo o ka kgonago. Dirišana mmogo le bašomedi ba nyakišišo go swarelela bophelo bjo botse le tšhireletšego mo nakong ya teko.
  • Botša bašomedi ba nyakišišo ka bjako ge eba ga o kgone go ka tšwela pele goba ge o ka tšea sephetho sa go kgaotša go kgatha tema ga gago mo nyakišišong.

Maikarabelo a Bašomedi ba Nyakišišo

Bašomedi ba nyakišišo ba HVTN, go akaretšwa Monyakišiši Mogolo (PI) mo go kliniki ye ya nyakišišo, ba na le boikarabelo bja go:

  • Boledišana le setšhaba sa tikologo yeo ka ga merero yeo e sepelelanago le nyakišišo le go netefatša gore ke batho bao ba lekanetšego bao ba fapafapanego bao e lego bakgathatema mo tekong ye ya seklinikhale
  • Ba swanetše go ba le arabela le go dumela go hwetša taelo go tšwa go mokgahlo woo o laolago nyakišišo, o bjalo ka Institutional Review Board (IRB) goba komiti yeo e nyakilego go swana le ye yeo e lebelelago boitshwaro bja tša setho ge go tla mo dinyakišišong.
  • Go hwetša tumelelo ka go ba le tsebo go tšwa go bakgathatema ka moka bakeng sa ditiragalo le ditsenogare ka moka tšeo di sepelelanago le nyakišišo. Ge eba go na le diphetogo tše kgolo kudu mo nyakišišong, tumelelo go tšwa go bakgathatema ba gabjale e swanetše go hwetšwa gape.
  • Go tšweletša nyakišišišo ka mokgwa woo o laetšago setho, go akaretšwa tšhireletšo ya ditokelo, sephiri le boitekanelo bja bakgathatema mo go thuto nyakišišo. Mo bofelong bja nyakišišo, bašomedi ba nyakišišo ba na le boikarabelo bja go tsebiša bakgathatema gore a ekaba ke setšweletšwa sefe seo ba bego ba se hwetša ga mmogo le go abelana dipoelo tša thuto nyakišišo le bakgathatema le setšhaba.
  • Fana ka dithomelo tša maleba bakeng sa go hwetša maele, ditirelo tša thibelo ya HIV, le/goba ditirelo tša monagano le mmeleng ge eba di a hlokega mo nakong ya nyakišišo. 
  • Go araba dipotšišo le matshwenyego ka moka tša bakgathatema mo nyakišišong ka bjako ka mo go kgonegago.
  • Go hlomphana le bakgathatema ba nyakišišo.